Pozdravljeni!
Moje ime je Ira in prihajam iz Maribora. Stara sem dvajset let in letos študiram kemijo v Ljubljani, vendar se bom prepisala na pedagogiko, ker sem ugotovila da je kemija zame povsem zgrešen študij.
Pred kakšnima dvema letoma sem bila tudi jaz aktivna članica foruma na katerem smo se zbirali preden je nastal ta forum, in kasneje tudi tega foruma. Bila sem ponosna lastnica dveh podganic (Belle – albino podganice in Peri – long evans podganice). Pred letom in pol mi je pri starosti dveh let najprej umrla Bella, hitro za tem pa ji je sledila tudi Perika (Mislim, da od žalosti, saj ni bila po Bellini smrti nikoli več ista). Perika in Bela sta bili zelo priljubljeni podganici in prav vsak, ki ju je spoznal ju je vzljubil. Zelo veliko časa sta preživeli z menoj, s seboj sem ju vzela praktično povsod. Njuna smrt me je zelo prizadela, vendar so mi pri žalovanju zelo pomagale moje ostale živali. Sobo sem si namreč delila tudi z Jemensko kameleonko Dino, ptičjo pajkico Tiko, Škorpijonom Matejem, Afriško orjaško stonogo Jankotom, psičko Labradorko Tepy in velikim številom paličnjakov. Vse moje živali so imele zelo lepo življenje, bile so socializirane in prijazne, hkrati pa sem se trudila, da bi jim omogočila čimbolj naravno življenje. Na žalost sta kmalu po smrti mojih podganic prav tako od starosti poginila Dina in Matej in takrat sem se odločila, da nekaj časa ne bom nabavila nobene živali več.
Moja psička Tepy je danes stara 13 let, in leta začenjajo tudi pri njej terjati svoje. Ima raka in težave s kolki, vendar se zaenkrat še zelo dobro drži in je zelo aktivna. Z menoj je praktično že vse moje življenje (odkar pomnim) in sem nanjo še posebej navezana, zaradi česar sem se zelo težko sprijaznila z njeno starostjo. Prav tako mi že nekaj časa dela družbo afriška orjaška stonoga Janko, ki je po smrti mojih podganic sprejel težko nalogo, nadomestil je namreč podganici. Večino svojega časa preživi na moji rami in zdaj se je tega tako navadil, da ne želi več biti v terariju
. Tudi pajkica Tika je še z menoj, ampak ima raje čričke kot mene
.
Po dolgem vmesnem obdobju sem začela razmišljati o nakupu nove podganice, saj sem resnično pogrešala to malo, lepo, prijazno bitje, ki ti sledi prav na vsakem koraku. Ker sem se pred kratkim razšla s fantom in je bila to zame zelo boleča izkušnja sem ugotovila da je čas, da v svoje življenje spet vnesem nekaj sreče in veselja. Po nekajtedenskem iskanju sem našla rejko iz Maribora in včeraj domov prinesla dober mesec staro podganico, ki bi sicer končala kot kačje kosilo. Ker sem ji najbrž rešila življenje in ker je tudi ona mene zelo osrečila sem se odločila, da ji bo ime kar Srečka. Ker je bila Srečka vzrejena v smislu žive hrane je niso navajali na roko in zato je želela takoj ko sem jo prijela v roke zbežati, sicer pa je zelo prijazna podganica. Zelo me spominja na pokojno Bello. Ne grize in kljub temu, da je vse novo se ničesar zares ne boji, le nekoliko previdna je. Danes, ko se je sprehajala po kletki in sem odprla vratca je že prišla k meni, le prijeti se sprva ni pustila. Ko pa sem si jo dala v naročje se je takoj sprostila in začela hoditi po mojih ramenih in rokah. Ko se bo navadila na okolje in na dotik rok bo še ena super podganica.
Pa še to, zakaj sem se odločila samo za eno podganico (Vem, da ste vsi pristaši vsaj dveh s čimer se popolnoma strinjam). Prvi razlog za to odločitev je ta, da bo ta podganica ves čas z menoj. Tako sta bili tudi Peri in Bella in ker sta bili dve sem včasih imela težave. Drugi razlog pa je ta, da živim v Mariboru in študiram v Ljubljani zaradi česar se veliko časa selim in se bo z mano selila tudi moja podganica. Če bom čez čas ugotovila, da je moja podganica kljub vsemu preveč sama, bom vsekakor nabavila še drugo.
Tako, to je moj opis, upam da vam bo všeč. Slikice pa pridejo kmalu
Pet Feb 18, 2011 5:52 pm
