Nenadoma zelo prestrašena podgana

Pred 5 minutami je fant hotel podganjeka malo čohat, ampak sta bila na smrt prestrašena, prvi, ki ga je prijel, mu je prestrašeno skočil iz roke in se kar zagnal v prazno, padel na kletko in se potem še naprej želel skrit, drugi, ki se ga fant ni dotaknil, je bil enako prestrašen. Ko sva oba vzela ven, sta se takoj skrila pri fantu za vratom in ene 5 minut vsaj sploh nista hotela ven. Eden je zdaj že malo bolje, drugi se pa še vedno skriva. Pustita se božat, ampak recimo sva jima dala cheeriose ki jih sicer kar napadeta, pa sta jih samo držala v tački.

Zakaj se to zgodi? A je možno, da je kaj narobe, al sta se prestrašila zato, ker ne vem, nista vidla fanta, ker ni prižgal luči?

To se je tudi meni že zgodilo, z obema 2x, z eno pa kar naprej: enkrat mi popolnoma zaupa, drugič pa beži ko zmešana. Najprej sem mislila da je to zato, ker ne poznata moje družine, ampak občasno kdo pride v sobo in takrat ostane vonj ki ga ne poznata in postaneta dvomljivi in nezaupljivi. Potem sem mislila, da sem se kdaj prehitro premaknila ali pa da dišim po kakšni drugi osebi/stvari/živali,... Zdaj pa se mi zdi, da je to preprosto zato, ker imata "slab dan". Kot mačke, enkrat bi dale vse, da jih čohaš, drugič pa malo da ne, pa te fentajo.

Ne skrbet, to mine, samo pokazati jim moraš, da si ista oseba. Pri meni vedno deluje če se usedem na tla in počakam pri miru, da se Nixie (ponavadi je ona taka) opogumi sama, in uspe vedno. Traja pa tudi do tričetrt ure (medtem pa Xena divja po meni in ji ni jasno, zakaj je ne lovim pa se igram - ker sem res čisto pri miru).

Mojedva si do zdaj nista opomogla. :S Ni, da nama ne bi zaupala, to je bilo takoj, ampak prestrašena sta pa do konca!

Kaj pa to, da naj bi podgane čutile kako tresenje ki ga mi ne... Baje se takrat prestrašijo ali čudno obnašajo

Drugače pa ja... Tudi mojadva se včasih delata da se bojita
...res nevem kaj je vzrok temu nenadnemo strahu...

Upam, da bo hitro minilo

Pri mojih podgančkih se tudi to že zgodilo.
Včasih kaj tudi v kletki zaropota, pa zaradi tega paniko zaženeta. In sta po več ur pri miru in ju noben priboljšek ne gane.

Je pa res, da je naša državica potresno področje. Čisto možno, da čutijo kakšne premike.

Mja, mogoče je tudi zato, ker so nekje v bloku butali po vratih (nekdo je izgubil ključe in je bilo treba vlomiti), pa se je kar slišalo in je še mene prestrašilo, kaj šele debeluha (takole se vedno spomnem na nick od Scaredy Rat, ker sta prav zares scaredy rats, ob vsakem zvoku šibneta v varno zavetje )

Juni je napisal/a:

Pred 5 minutami je fant hotel podganjeka malo čohat, ampak sta bila na smrt prestrašena, prvi, ki ga je prijel, mu je prestrašeno skočil iz roke in se kar zagnal v prazno, padel na kletko in se potem še naprej želel skrit, drugi, ki se ga fant ni dotaknil, je bil enako prestrašen. Ko sva oba vzela ven, sta se takoj skrila pri fantu za vratom in ene 5 minut vsaj sploh nista hotela ven. Eden je zdaj že malo bolje, drugi se pa še vedno skriva. Pustita se božat, ampak recimo sva jima dala cheeriose ki jih sicer kar napadeta, pa sta jih samo držala v tački.

Zakaj se to zgodi? A je možno, da je kaj narobe, al sta se prestrašila zato, ker ne vem, nista vidla fanta, ker ni prižgal luči?

A ma kdo od vaju dveh še kako drugo žival doma?

Podgane, kar se tiče nižjih frekvenc, slišijo podobno kot mi, čutijo in občutijo pa vse premike veliko bolje. Morebitno nevarnost začutijo bistveno prej, kot ljudje.

Mene je tudi enkrat mala šokirala.. zagnala neko paniko, vzrok pa je bil v helikopterju, ki je letel čez našo vas, jaz pa sem ga komaj slišal.

Moja je pa prelena
Ah ne to ravno ne da ne bo jezna. ;P Ampak res nikoli ne zganja panike za brezveze. Tudi ko je zunaj in sama iz mize vrže kaj na tla in se vsi bolj ustrašimo kot ona.

Jasmina je napisal/a:

A ma kdo od vaju dveh še kako drugo žival doma?

Oboji starši imajo pse, ampak sva bila nazadnje pri meni doma kak teden nazaj, pri njem pa še prej, tako da dvomim, da bi bilo lahko to.

Juni je napisal/a:

Jasmina je napisal/a:

A ma kdo od vaju dveh še kako drugo žival doma?

Oboji starši imajo pse, ampak sva bila nazadnje pri meni doma kak teden nazaj, pri njem pa še prej, tako da dvomim, da bi bilo lahko to.

V bloku sta dva psa, ki norita, če kaj podganam s klikerjem težim.
In pa je še ena mačka, ki (odkar imam 'gance) velikokrat pobegne iz prvega nadstopja do mene v šestem.
Stene so pa kar tanke.

Pri podganah je res da imajo občutljiv voh, sluh in čut. Zato ne vidijo dobro in se včasih ko ne pričakujejo določenega giba zelo prestrašijo. Tudi moj podganček se mene ustraši ko kakšen nepredvidljiv gib naredim, a se me je že navadil.

Tudi js mam en podoben problem s podganami. Naprej primer z Mici - velikokrat jo spustim, da leta po sobi in jo med tem skos gledam in jo vabim k seb in jo kličem, ampak če noče pridet k meni jo pač pustim, da gre kam želi. Potem pa kar naenkrat obsedi nekje, ponavadi pod kako omaro. Se ne premakne, ne trza in nič! Najprej je 30 minut živahna potem pa kot bi jo pobralo. Ko jo končno dobim izpod omare jo dam v kletko in tako čepi še vsaj pol dneva.

Podobno obnašanje pa sem zadnjič opazila pri Nani, ki je pri mene šele slaba dva tedna. Skos veselo pleza po meni in po kletki, skače po kletki, izziva Mici, se ima fino - potem pa ko da bi jo kdo hipnotiziral obstane na gitrah čisto na vrhu kletke - ko kakšen pajek - in se ne premakne! Tudi njo sem pol "odstranla" izpod vrha kletke (s kremplji se je je držala kot klop) in jo dala na tla kletke in je tudi obstala tako par ur.

Dvomim, da bi bila to reakcija na vonj ali kakšne zvoke. Ati je obedve navadil na cmokanje (tisto glasno lubčkanje), ki sta se ga prej bali. Vonji v moji sobi pa se tudi ne spreminjajo nevem kako. A se to dogaja se š kero drugo podgano? Js sem si začela to razlagati tako, da so pač kot ljudje. Vsakemu tu in tam kdaj malo "odklenka".

:=)=:

Jaz pa nevem kako bi Charlieja naredil bolj zaupljivega? On sicer ni nenadoma preplašen, poleg tega je povsem zdrav, lep, radoveden ampak tudi-plašen. Nevem morda prehitro pričakujem zaupljivost ampak ko je izven kletke se neprestano skriva zanjo in komaj si upa priti malo bliže, potem pa zbeži nazaj. Jerry se pa seveda veselo sprehaja po sobi in se me niti malo ne boji...Saj ko je v kletki in tudi sicer priboljšek že uzame ampak da bi pa sam prišel do mene, brez strahu to pa ne. In ob vsakem nenadnem glasnejšem zvoku kar poskoči...in se pogovarjam na glas z njim, dajem mu hrano z roko tudi, imam ga po rokah pa se mi zdi da nikamor ne napreduje...Pa da ne bo pomote je povsem zdrav, lep, radoveden ampak se pa res kar precej boji...

Bi pa še čisto tako mimogrede vprašal ali so kakšne razlike po značaju med podganami z zelo različnim vzorcem? Morda vprašanje zveni smešno ampak res nevem. Če se npr. v splošnem hooded podgane obnašajo vsaj malo drugače kot husky? (Vem da so lahko različni vzorci tudi v istem leglu, pa je značaj podoben pri vseh samo vseeno)

In še to kar sicer ne spada pod to temo, a bom vseeno vprašal kar tu...isto glede vzorca; ali je razlika v velikosti odraslih podgan glede na vzorec? Če npr. hooded-i zrastejo več/manj kot husky-ji ali kakšne druge podgane? Ali če je vsaj kako splošno znano, iz izkušenj lastnikov če v povprečju zrastejo več npr. hoodedi ali kakšni drugi vzorci?

Ja, vem da nimam pojma!

Vzorec nima nobene veze s čimerkoli. To je nekako tako, kot če bi spraševal, če ljudje z rjavimi lasmi zrastejo kaj več kot tisti, ki so blont, pa če so črnolasi ljudje kaj bolj temperamentni. Moji trije imajo npr. vsi isti vzorec, pa so si popolnoma različni po karakterju in teži.

Sicer pa, z mojima sem jaz, ko sta bila mladiča, naredila tako, da sem ju vzela s sabo za računalnik. Pač jaz sem sedela na stolu in si ju dala na noge, onadva sta pa prvi teden samo čepela po žepih, potem sta pa že začela ovohavati najprej mene, potem sta se sprehajala okrog po stolu in nato že začela lest na mizo. S tamalo je bilo pa malo težje, ker je prišla kot že odrasla, in je trajalo kak mesec ali dva, da se je navadila. Na začetku je vsakič, ko sem jo prijela, začela lulat in kakat in se otepat roke. Potem je pa počasi ugotovila, da ji ni nič hudega, da ima na stolu isto mir kot v kletki in da je jaz tudi ne gnjavim po nepotrebnem, tako da zdaj je že skoraj tako zaupljiva kot mojadva. Še vedno jo je malo problem nosit okrog in zelo hitro se ustraši, ampak je pa že veliko bolje. Tako da pri Charlieju gre lahko za začetno nezaupljivost ali pa za plašnost, ampak v vsakem primeru bo s časoma šlo na bolje

haha, saj se mi je zdelo da sprašujem neumnosti

Kar se tiče Charlieja, bom pa kar nadaljeval tako, da se bom z njim veliko pogovarjal, ga imel spuščenega, mu dajal hrano (da bo vzljubil mojo roko)..Saj ni star še niti 2 meseca tako da bi čez nekaj časa moral biti bolj zaupljiv.