Podgane rabijo podganjo družbo. Tudi, če se z njimi ukvarjamo vsak dan in jih s sabo vzamemo povsod, ne moremo nadomestiti druge podgane. Podgane so najbolj aktivne ponoči, ko mi spimo, družbo si delajo tudi takrat, ko nas ni doma ali pa smo preveč zaposleni, da bi se jim 100% posvetili.
Najlažje je že na začetku posvojiti dve podgani istega spola iz istega legla. Tako naknadno ni problemov z združevanjem, poleg tega je selitev v nov dom za podgane bistveno manj stresna, če niso same. Prav tako naknadno nimamo težav z združevanjem. Lahko pa se zgodi, da iz takih ali drugačnih razlogov najprej posvojimo samo eno podgano ali pa ena pogine in druga ostane sama.
Podgane so sicer izredno družabna, ampak hkrati tudi zelo teritorialna bitja, zato se je treba združevanja lotiti postopno, previdno in počasi, saj v nasprotnem primeru lahko pride do hudih poškodb ali celo smrti katere od podgan. Podgane, ki se z drugimi podganami ne bi razumele, so zelo, zelo redke, zato se splača vztrajati. Je pa res, da se nekatere podgane razumejo takoj, druge pa potrebujejo več časa, da sprejmejo novinca. Združevanje tako lahko poteka od nekaj dni pa tudi do več mesecev, je pa v veliki večini primerov uspešno.
Če združujemo 2 mladiča, stara nekje do 2-3 mesece, težav ne bi smelo biti in verjetno bosta lahko že takoj bivala skupaj v kletki. Vseeno ju je potrebno najprej spoznati na nevtralnem teritoriju in kletko temeljito očistiti, preden se vanjo preselita obe, stara in nova podgana.
Da ne bo nejasnosti, bom najprej razjasnila nekaj pojmov: nevtralni teritorij je prostor, kamor nobena od podgan načeloma nima dostopa. Dober primer je npr. banja v kopalnici, jedilna miza ali kuhinjski pult. Nevtralni teritorij je vedno v prostoru, kjer se podgane nikoli ne zadržujejo (se pravi miza v sobi, v kateri je sicer podganja kletka, ni nevtralni teritorij). Dobro je, da gre za manjši, omejen prostor (banja, miza), od koder podgane ne morejo pobegniti in kjer jih lahko nadzorujemo in hitro posredujemo, če gre kaj narobe. Skupni teritorij je omejeno območje v prostoru, v katerem se sicer zadržujeta obe podgani (npr. postelja, če so kletke v spalnici, ali pa kavč, če so kletke v dnevni sobi ipd). Enako kot pri nevtralnem teritoriju velja, da mora biti prostor manjši in omejen, da lahko podgane nadzorujemo. Znaki agresije so naježena dlaka, pihanje, mahanje/tresenje repa (podobno pri samicah zgleda rep, ko se gonijo!), bočno premikanje/poskakovanje, odprta usta in kazanje zob (ponavadi v kombinaciji s pihanjem). Podgana je lahko tudi čisto trda in pri miru, preden nenadoma napade.
Čim je torej ena od podgan starejša od 3 mesecev, zna biti združevanje malo težje. Predvsem problematični znajo biti nekastrirani odrasli samci, je pa veliko odvisno od karakterja posamezne podgane. Mladiči morajo biti stari vsaj 2 meseca, preden jih lahko začnemo združevati z odraslimi podganami. Takrat so dovolj veliki, da se lahko že postavijo sami zase, ampak je treba vedeti, da jih odrasla podgana še vedno lahko brez večjih težav poškoduje.
Ko novo podgano pripeljemo domov, jo damo v novo kletko in kletko postavimo v bližino kletke druge podgane, ampak mora biti vmes vsaj 10-15cm, da se ne moreta poškodovati skozi rešetke. Če se le da, naj bo nova podgana prej 2 tedna v karanteni (torej v ločenem prostoru), da se izključi morebitne bolezni in da česa ne prenese na druge podgane. Potem se kletki postavi eno zraven druge. Tako naj se vohata nekaj dni. Podgani lahko kažeta znake agresije, ko se ovohavata skozi rešetke, pa ni nujno, da bosta agresivni tudi na nevtralnem teritoriju. Lahko tudi eno podgano pustimo zaprto v kletki in drugo spustimo okrog po prostoru, ampak je treba paziti, da ne pleza po kletki od druge, ker se zelo pogosto grizejo v prste in rep in se pri tem lahko resno poškodujejo. Potem izmenjamo npr. visečke, igrače, wc... (visečko, igrače ali wc ene podgane damo v kletko od druge in obratno). Čez nekaj dni podganam izmenjamo kletke – kletk ne očistimo, samo eno podgano damo v kletko od druge in obratno. Pustimo jih nekaj časa (recimo pol ure), da se malo navadijo vonja druga od druge. Nekajkrat ponovimo (lahko tudi večkrat na dan). Po nekaj dneh ju lahko predstavimo na nevtralnem teritoriju. Najprej spustimo na nevtralni teritorij novinca, da malo pomarkira, potem damo zraven staro podgano. Ob prvih znakih agresije jih je treba ločiti in še enkrat poskusimo kasneje, najbolje, da vmes mine 24h. Najbolje je združevati podgane večkrat na dan po kratek čas (nekaj minut) in ta čas postopoma podaljševati. Ko sta podgani lahko na nevtralnem teritoriju brez težav vsaj 30 minut, ju lahko predstavimo na skupnem teritoriju. Na nevtralnem teritoriju morata kazati vsaj malo zanimanja druga za drugo, če se ignorirata, to ni v redu in lahko pride na skupnem teritoriju do pretepa. Če združujemo eno podgano z več podganami (ali več podgan med sabo), jih predstavljamo postopoma, eno po eno. Recimo damo novinca na nevtralni teritorij, dodamo enega staroselca. Če je vse ok, čez nekaj časa še drugega in tako naprej. Isto ponovimo z drugim novincem, če jih imamo več. Sčasoma, če je vse ok, lahko damo na nevtralni teritorij vse podgane naenkrat. Za združevanje na skupnem teritoriju velja isto, kot na nevtralnem. Ko je vsaj pol ure vse ok, lahko ta prostor razširimo (npr. iz postelje na celo sobo, ampak naj podgane nimajo dostopa v kletko!). Če je tudi tako vse ok, tisto kletko, v kateri bodo na koncu vse podgane, dobro očistimo, malo popravimo »pohištvo«, da tudi »staroselci« dobijo občutek, da so v novi kletki. Ko podgane prvič spustimo skupaj v kletko, moramo biti pazljivi, da ne pride do pretepa. Malo »bockanja« je ok, če pa se začnejo kakšni resni pretepi, je treba podgane ločit. Pogosto se zgodi, da se lahko na skupnem teritoriju odlično razumejo, v kletki se pa stepejo. Po navadi to traja kratek čas, toliko, da vzpostavijo hierarhijo, potem se pretepi nehajo. Če je v kletki vsaj kakšno uro-dve vse ok (in se podgane ne izogibajo druga drugi, ampak skupaj raziskujejo kletko in kažejo zanimanje druga za drugo), jih lahko pustimo skupaj tudi brez nadzora.
Še en dober pristop, ki dobro deluje, je, da se popolnoma izognemo "skupnemu" teritoriju in namesto tega uvedemo nevtralno kletko. Torej po tem, ko se podgane dobro razumejo na nevtralnem teritoriju, jih damo v nevtralno kletko. Najprej (na nevtralnem teritoriju) naj se podgane družijo v odprti kletki (torej samo v tistem plastičnem pladnju). Čez čas dodamo še pokrov/rešetke. Podgane imamo pri tem ves čas pod nadzorom. Nevtralna kletka naj bo enonadstropna in opremljena z nekaj igračami, visečko itd (vse dobro umito in ne sme imeti nobenega vonja po drugi podgani; to je najpomembneje!). Najbolje je, če podgan v tem času ne spuščamo ven, če pa že, pa se lahko družijo samo na nevtralnem teritoriju. Ko so nekaj dni uspešno v tej kletki, dobro očistimo njihovo bodočo kletko in jih prestavimo tja. Ko je tam že nekaj dni vse ok, jih lahko pustimo, da se igrajo na skupnem teritoriju. Več o tej metodi tukaj:
http://www.joinrats.com/Intros/Rattyrat/ Če se pri kateremkoli od korakov podgane vedejo preveč agresivno, gremo en korak nazaj, dokler ni spet vse ok. Korakov ne preskakovati, ker je potem združevanje samo težje. Če se podgani prvič srečata npr. na skupnem teritoriju in se tam stepeta, znajo biti težave potem tudi na nevtralnem teritoriju.
Toliko na kratko, toplo pa priporočam branje tegale članka (v angleščini):
http://ratfanclub.org/newrat.html Zakaj človek ni dovolj za družbo podgani:
http://ratfanclub.org/single.html Pa še en super video, ki bo verjetno marsikoga prepričal, da podgane potrebujejo družbo, tudi če jih taki in drugačni članki ne…
https://www.youtube.com/watch?v=cDy3bMRuobE
Pet Jan 30, 2015 5:25 pm