Stara podgana

Algernon se mi je čez poletje ful postaral. Samuelu ni nič, samo še bolj tečen je postal (in je zdaj ločen od vseh ostalih, ker bi se samo tepel), Algernon je pa vidno shujšal, izgublja ravnotežje, zadnje tačke ga ne držijo več, kot bi morale, stalno pada s poličk, stola, iz visečke ... Tudi njegova koža je izgubila elastičnost, pa ni več tako živahen, skratka, pravi starček je. Ne izgleda mi nič bolan, ampak je pa zelo betežen. Ga razvajamo, kolikor se le da, ampak se pa malo bojim, da se ne bi poškodoval pri kakem od padcev. Ima kdo kako idejo, kaj bi se dalo glede tega storiti?

Znanec je imel samčka ki mu je živel dobre 4 leta in je bil na koncu že zelo postaran. Zadnje noge so mu odpovedale. Je bil pa ta podganko v nizki kletki in je tako obstajala mala verjetnost, da bi padel z ogrodja kletke ali kake police.

Nekaj časa nazaj sem našla tole stran: http://sunshinerats.com/caring-for-old-rats.php . Najdeš kar nekaj koristnih informacij o negi starih podgan.

U, super stran, hvala tudi to z nizko kletko je odlična ideja, problem je samo v tem, ker nimam pojma, kako bi to izvedla - nizko kletko imam, ampak je notri Samuel, ki je čez poletje Algernona kar grdo gnjavil, tako da ne vem, a si ju upam dati skupaj (Samuel ne more biti s tamalima, ker se tepejo).

Je pa Algernon identičen opisu na tej strani - vse od inkontinence do mlahavosti zanj velja. Mi je pa čudno to, da je Samuel isti kot vedno, čeprav je iste starosti kot Algernon. :S

Eh, saj pri ljudeh je isto, pri isti starosti so nekateri še čisto ok, drugi pa jamrajo kako jih bo vsak čas pobral in kako so bogi in oh in sploh Upam, da bosta tvoja miškona še doooolgo s tabo
Kaj pa, če bi ju probala vseeno dat skupaj da vidiš, kako se obnese? Al pa če bi dala vse 3 v ta nizko kletko pa Samuela v ta visoko? Saj ta mala dva si bosta že našla za plezat, tudi če je kletka nižja. Še ena opcija bi pa bila da samo poličke ven iz ta visoke kletke pobereš, pa lahko ta mala dva še vedno plezata okrog po kletki, Algernon se bo pa najbrž itak bolj tal držal, če težko pleza.

Ma ne, saj gruntam, da bi magar nabavila še eno tamalo kletko, na bolhi jih je kot toče, pa tudi prav drage niso. Ta malih dveh nimam srca dat v ta malo kletko, ker s takim veseljem plezata in lezeta in skačeta naokrog, Samuel je pa še vedno siten (sem dala Algernona k njemu za par minut, pa mu ni dal miru in ga je takoj začel gnjavit).
Sicer mi ni preveč fino, da bi Algernona ločila od ostalih, ker se s tamalima čisto v redu razume in se dostikrat skupaj stiskajo, ampak se mi zdi, da bi bilo zanj vseeno bolje, da je sam v eni manjši kletki, ki jo lahko priredim za njegove potrebe, pa še lahko bi nadzirala njegovo prehrano (npr. mu dajala kaj bolj kaloričnega za jest; zdaj pač vsi trije jedo isto in če bi jim dala kaj bolj kaloričnega, bi Iskaral in Ilyrio po hitrem postopku ratala bombici ). Itak ga imam pa praktično ves čas zunaj, da se malo crklja pri meni.

Svojega starčka sem preselila v spodnjo 1/3 kletke, ker si je v ta veliki že parkrat kaj naredil.
Zdaj pa mu to čisto ustreza, čez dan pa tako spi zunaj na omarici. Ker vidim, da bo zdaj tako za stalno,
mu bom prinesla tisto tranzitno ptičjo kletko in bo postavljena na tleh.


Mladež pa je spuščena čez noč, ker se ne marajo več.

No evo, da bi bila stvar kompletna, je Algernona kap. Vsaj zgleda mi tako. Reveža grozno vleče na levo stran, dostikrat se kar prevali, ko se hrani, pa kar leži na levem boku. Dajemo mu antibiotike, če je slučajno vnetje srednjega ušesa, ampak zaenkrat se ne odziva. Postal je tudi tako šibak, da se ne more več dvigniti do skledice, tako da ga bova jutri verjetno preselila v transporter ali pa v eno manjšo kletko.

Me pa zanima, a kdo ve, kako podgana pokaže, da jo kaj boli? Kar sem jaz gledala po netu so znaki zelo podobni znakom staranja, tako da res nimam pojma, a Algernon leži sam na dnu kletke in gleda v kot zato, ker bi ga kaj bolelo, a zato, ker je star. Je še vedno z največjim veseljem, umiva se tudi. Ne bi ga rada dala uspavat, če ima samo probleme z ravnotežjem, ampak hkrati ga pa ne bi rada držala pri življenju, če ga vse skupaj zelo boli.

Edit: Algernon je nekje tudi izgubil enega od zgornjih zob, pa tudi hodit praktično ne more več, ker ima probleme s celotno levo stranjo telesa. Jaz nimam pojma, kaj naj naredim.

poskusiš lahlo z analegitki. Če bo po njih boljši,bošvedela, da ga je nekaj bolelo.

To je v bistvu super ideja, hvala! Ne vem zakaj sem mislila, da analgetiki itak delujejo tako, da se na zunaj nič ne vidi.

Sicer je pa stanje še vedno zelo podobno, kot je bilo včeraj zvečer; dajeva mu razno mehko hrano (čokolino, pedigree vrečke), ki jo zelo z veseljem poje, čeprav pri tem praktično leži na boku (zdaj sem ene 90% sigurna, da je bila kap, ker sprednje tačke še vedno uporablja, kadar jih le lahko). Vzela sva ga tudi ven iz kletke; noč je preživel kar pri nama na postelji, zdaj je pa pri meni v naročju. Večino časa itak spi, razen če mu ponudiš hrano ali pa ga premikaš. Po mojem bomo mi kar počakali, da gre stvar po naravni poti, če se ne izkaže, da ga boli.

Dokler ne postane odporen na protibolečinska zdravila ni (po mojem mnenju)
nuje po evtanaziji.

Mi je prav hudo brat take stvari, ko vidim, da mojem mišu vsak teden
Bolj pešajo moči ampak v primerjavi s tem, kar pripovedujete v tej temi je še kar čil.

Ma ja, pa računaj, da je bil moj v retrospektu še čisto v redu, ko sem odprla tole temo, samo malo so mu tačke pešale. Zdaj je pa čisto bogi - ne more jest trde hrane, ne more hodit, rabi pomoč pri pitju in hranjenju.

Jaz sem mojega dala uspavati, ko je kljub terapijam nehal jesti. Kasneje sem ugotovila, da je dobil tudi ledvične kamne, kar pa ga je grozno bolelo... Analgetiki niso nič pomagali. Zanimivo, da zdravnik ni niti pomislil na kamne, čeprav je imel vse simptome, ki se ob tem pojavijo (to sem kasneje sama ugotovila na tisti strani, ki opisuje stopnje bolečine pri podganah). Groza me je, ko se spomnim na mojega revčka...

Če tvoj ne bo imel drugih težav, kot so te starostne pa da bo še zmeraj jedel, ga poskušaj čimbolj razvajat in cartat... Ko pa nehajo jest, je pa ponavadi že nekaj hudo narobe, vsaj po mojih izkušnjah (še posebej če je podgana drugače "velik ješčec")... Nevem no.... Držim pesti

Včasih smo preveč sebični in nočemo niti pomislit na skrajno rešitev.
A si podganica zaslužit bit v neznosnih bolečinah samo zato, ker jo imamo
Preveč radi, da bi jo želeli uspavat?

Dobiva pa lahko tudi kakšen opiat, če običajni analgetiki ne primejo. Ampak tudi tega se navadi.

Danes smo bili pri veterinarju, kjer je Algernon dobil nek analgetik in pa steroide. Steroidi so pomagali minimalno, za analgetik pa ne vem, če je kaj. Če se ponoči ravno ne zgodi kak čudež, ga zjutraj peljemo uspavat. (Jaz bi ga že danes, tako je bil bogi, ampak je bila boljša polovica čisto pretresena in je rekel, da bi pa vseeno najprej še poskusil z analgetikom.) Tako bedno življenje pač ni vredno take prijazne podgane.

Mene nasplošno zanima, kako se obnašajo vaše podgance v visoki starosti? Kako veš, da gre za normalno pešanje moči in kdaj za kakšno bolezen? Sicer je pa na žalost verjetno vedno tako, da gresta staranje in nastanek kakšne bolezni z roko v roki, in je nemogoče ločiti oba dejavnika?

Js recimo zdj spremljam Marvina, ki ima 2 leti in 4 mesece in se mi vedno bolj zdi, da kaže takšne simptome, kot jih je Loki, ko je imel tumor. Ampak pri njemu napredujejo počasneje, oziroma pri njem so se pokazali po tem, ko je bil že nekaj časa v "old age mode"

Tako da mam zdj mal težave pri ugotavljanju, ali gre za starost ali za kakšne zdravstvene težave. Znaki so pa sledeči:

- počasno premikanje, oslabele zadnje in sprednje tačke
- kljub počasnem premikanju se veliko sprehaja, kot da ga daje nekakšen nemir
- kar naprej nekaj gloda
- začel je butat z glavo, kadar ga pobožam po njej (kar je pomoje dost očiten znak, da gre za tumor)

Ej, veš da imam jaz podobno situacijo. Algernon je poginil en mesec nazaj in sumim, da je bil tumor hipofize, zdaj pa tudi Samuel (2 leti in 1 mesec) kaže nekatere znake, da ima kaj podobnega - stalno se nekaj trebi in praska, tako da ima dlako povsem razredčeno (smo probali antiparazitike in zmanjšanje beljakovin, pa paraziti očitno niso bili, zmanjšanje beljakovin je pa malo pomagalo, mapak ne ful), tudi on je začel ful grizt - ima neko leseno igračko v kletki in jo kar napada,pa če mu dam kako konzervico za polizat jo potem začne metat naokrog, česar prej nikoli ni počel. Po drugi strani je pa še vedno debel, rad je, če se potrudi, tudi pleza.

Moja teorija je, da je vse skupaj kombinacija starosti in bolezni. Pač podgana se postara, malo oslabi, je bolj dovzetna za različna obolenja, njeno telo se ne more tako dobro upirat boleznim.

Zanimivo, tudi moji Zofki se dogajajo podobne stvari. Stara je 2 leti in 3 mesece. Prednje tačke ji zelo slabijo, tako da včasih komaj drži hrano, ima tudi veeeliko potrebo po grizenju, dlako na hrbtu ima močno razredčeno, buta z glavo, kadar jo pobožam in ja, včasih se mi zdi da je zelo nemirna. Nekaj dni nazaj je imela tudi močno povečano bezgavko pod pazduho, sedaj je vredu. Ji pa tako stanje zelo niha. So dnevi, ko je čisto normalna.
Se mi zdi, da kadar poje zelo malo, da se ji stanje poslabša. Tako da ji delam različne kašice in vedno dobi kaj od kosila.

Saj res, ko si omenila nabreklo bezgavko - pri Samuelu sem začela opažat, da mu občasno zateče ena (včasih pa tudi obe) od žlez pod prostato. Potem je par dni natečena, nato uplahne in potem spet na novo.

Večino znakov, ki jih opisujeta, sem opazila tudi jaz. Ampak ne pri Lokiju, ne pri Marvinu se ni pojavilo redčenje dlake ali pa zatekanje bezgavk. Mogoče samo nisem pozorna na slednje, ampak če bi prišlo do velikih sprememb, bi sigurno opazila.

Na žalost je pač tako, da podgance ostarijo in največkrat tudi zbolijo.. pri takšni starosti in še posebej pri stanjih, kot je tumor, se ne da kaj veliko narediti.. mogoče je za podganco celo bolje, da se ji ne povzroča stresa obiskov pri veterinarju in zoprnih injekcij. Moj recept je veliko ujčkanja, pomoč pri pitju in prehrani in nasploh skrb, da je živalci v zadnjih tednih življenja najlepše.

Ko je bil Loki v tem stanju, sem ga vsak dan šopala s steroidi in antibiotiki.. za par dni se mu je stanje izboljšalo, pa verjetno smo mu tudi podaljšali življenje za teden ali dva, in to ne na račun kvalitete. Je pa bilo zoprno ga špikat dvakrat na dan, od tega enkrat z dvema injekcijama naenkrat :/

Tko da pri Marvinu razmišljam, če bi sploh šla k veterinarju.. sj vem, kaj bo rekel. Da je star in da se ne da nič naredit, da je pri tej starosti zanj to samo stres. In verjetno ima prav. Tko da tako kot je rekla podgANA.. kašice in prispevki od kosila

Kako pa sta se vidve spopadli s tem, oziroma se spopadata? Sta šli kaj k veterinarju? In pa.. ali se na koncu odločita za evtanazijo? :/
(o tem bi se lahko razpisala, pa se zaenkrat ne bom)

Moj trenutno kaže veliko željo do življenja, dokler se še premika sam, ne bom razmišljala o evtanaziji.
Najbolj me skrbi njegov kriv zobek, ki je začel pol leta nazaj rasti navzven.
Problem je, da ga je treba krajšati enkrat na mesec, podgano pa dajo za par sekund pod anastezijo, da si pusti sploh skrajšat.

Pri mojem je enako, ful je še živahen in nima nobenih večjih težav, ki bi mu omejevale življenjsko kvaliteto. Tako da tudi pri nas - malo več posladkov in pa kaki ostanki od kosila, pa čim več miru (saj se carta tudi rad, samo rata pa hitro živčen). Ima eno leseno igračko, ki je namenjena grizenju, in jo v ta namen tudi uporablja, ima pa tudi neko zavetje, v katerega se lahko skrije in v katerem preživi večino dneva.

Mojemu Marvinu se je pa čez noč precej poslabšalo. No, že včeraj ni več kazal veliko volje. Zjutri je še neki hodu po kletki, zdj pa že pol dneva samo leži na boku in počiva. Tudi pobožati se ne pusti. Prej sem mu ponudila malo zelenjavnega namaza, pa je celo pokazal zanimanje. Ampak mislim, da gre proti koncu.. upam, da bo mirno zaspal. Zaenkrat ne kaže, da bi trpel.

Vse dobro tudi vašim starešinam. Starost je zoprna reč, je pa pomirjujoče, da živalca doseže eno lepo starost in da se zavedamo, da smo ji za časa življenja nudili vse, kar smo ji lahko.

Zofka je kar precej še živahna, se pa sedaj veliko raje carta kot prej.
K veterinarju pa ne gremo, ker bi bilo prestresno. Starost je pač starost. Raje se veliko cartamo, dobro jemo, s tem najbolje omiliš starostne tegobe.

Malo updata glede mojega starčka ... pred časom se mu je začela delat zatrdlina na trebuhu, ki je postopoma rasla, in jaz sem bila prepričana, da je tumor. Po premisleku sva se s fantom odločila, da Samuela ne peljeva k veterinarju, ker je izgledal živahen in ni bilo videti, da bi ga stvar motila, hkrati je pa itak že tako star, da se ga ne upam dati pod narkozo za morebitno operacijo.
Danes pa ugotovim, da je očitno šlo samo za gnojno bulo ta je enkrat tekom noči počila in zdaj se že celi. Ful sem vesela. Je pa tudi na splošno zadnje čase precej bolje, ni več tistega agresivnega grizenja, dosti več je zunaj in kar precej živahen je, pa tudi hrastic nima več toliko po telesu, tako da zdaj premišljujem, da bi znalo biti to tudi od stresa - poleti sem se selila in so bile podganice najprej mesec in pol v hiši z zelo sitnim psom, ki je stalno lajal na njih in skakal vanje, potem so prišle na čisto novo lokacijo in potem smo dobili še mačko. Karkoli že, meni je važno samo, da je Samuel spet ok.