Oskrba po operaciji

Z vami bi rada podelila nekaj prebranih zadev in pa osebnih izkušenj s tem kako ravnati s podganico po operaciji. Upam, da je tema prava.

V torek je bila moja Elly operirana zaradi tumorja na spodnjem delu vrata. Sam postopek operacije ni kompleksen, največ časa se porabi za šivanje. Kmalu po operaciji sem jo že lahko odpeljala domov, čeprav je še spala. Ko še spi zaradi narkoze, je dobro, da jo imate pri sebi vsaj večji del časa, da jo ogrejete, ker se drugače čisto shladi, ker ima tako redek utrip. Prav tako je dobro, če ste zraven, ko se začne zbujati, ker je zelo zmedena. Zbujanje je lahko različno, naša je vsake toliko časa malo mignila, nato pa začela hoditi. Spala je več kot 4 ure še doma. Ko se začne prebujati naj ima takoj na razpolago vodo, šele ko začne dobro hoditi in ni več tako zmedena ji ponudite hrano. Moja ni hotela piti zato sem jo s prstom namočenim v vodo namakala usta, piti je začela šele proti večeru, pa še to iz roke. Če noče piti, jo je treba malo posiliti, vsako uro malo, saj lahko drugače dehidrira. Hrane se tudi skoraj ni dotaknila, vendar je najpomembnejša voda. Pomembno je, da ima vašo bližino, ker bo zelo zmedena in ker jo bo obveza preko rane motila. Naša si jo je na vsak način skušala spraviti iz sebe, ampak ji ne rata. Ker pa ima zaradi obveze ovirano tačko sem ji prilagodila hrano, ker je ne more držati v tački.
Torej, bistveno je, da ima na voljo veliko vode, kasneje hrane in pa miren prostor. Svojo sem ločila od Fonze, da ji ta ne bi pogrizla preveze in prišla do šivov. Prav tako je za pričakovati, da bo bolj mirna, vsaj moja se je malo razživela šele danes.
Poleg tega mora dobivati antibiotike vsaj 3 dni po operaciji, za kar jo je potrebno voziti v kliniko. Če je kaj narobe, še dodatne dva dni. Pričakovati je, da bo naslednji dan, ko jo zopet pripelješ v kliniko, precej nemirna, ker bo znova vonjala tisti vonj. Prevezo je najbolje pustiti gor, če si jo sama ne odstrani, saj tako ne more priti do šivov in jih pogrizti, saj bi nas to pripeljalo na začetek.
Potrebno je veliko skrbnosti, potrpežljivosti in časa, da podganica to čim bolje preživi.

Uff.
Upam da mi ne bo treba z Iksom letat okol veterinarja zarad operacij.
In verjamem da je naporno za tako majhno žival skrbet po operaciji. Bi rekla da je lažje za npr. psa, ker je le večji in "bolj trpežen".

Ja, je kr naporno ja. Pa še tko je, taka mala živalica zgleda bolj nebogljena in te je bolj strah, da ne bo šlo vse tako kot mora.
Ampak se je izšlo dobro. Je pa zelo pomembno, da se gleda povoj, da ga ima čim dlje gor, čeprav naj bi bile ene podganice tako hitre in nemirne, da si ga hitro spravijo dol. In potem so tu spet problemi, saj si lahko ponovno odpre rano in bi bilo spet potrebno šivanje. Naša je sreči zdržala do danes, tako da skoraj cel teden po operaciji. In prav srečna je brez, vsa živahna.
Lepo je videti, ko živalca okreva in se spet počuti bolje in je takšna kot je bila.

amyZ je napisal/a:

Z vami bi rada podelila nekaj prebranih zadev in pa osebnih izkušenj s tem kako ravnati s podganico po operaciji. Upam, da je tema prava.

V torek je bila moja Elly operirana zaradi tumorja na spodnjem delu vrata. Sam postopek operacije ni kompleksen, največ časa se porabi za šivanje. Kmalu po operaciji sem jo že lahko odpeljala domov, čeprav je še spala. Ko še spi zaradi narkoze, je dobro, da jo imate pri sebi vsaj večji del časa, da jo ogrejete, ker se drugače čisto shladi, ker ima tako redek utrip. Prav tako je dobro, če ste zraven, ko se začne zbujati, ker je zelo zmedena. Zbujanje je lahko različno, naša je vsake toliko časa malo mignila, nato pa začela hoditi. Spala je več kot 4 ure še doma. Ko se začne prebujati naj ima takoj na razpolago vodo, šele ko začne dobro hoditi in ni več tako zmedena ji ponudite hrano. Moja ni hotela piti zato sem jo s prstom namočenim v vodo namakala usta, piti je začela šele proti večeru, pa še to iz roke. Če noče piti, jo je treba malo posiliti, vsako uro malo, saj lahko drugače dehidrira. Hrane se tudi skoraj ni dotaknila, vendar je najpomembnejša voda. Pomembno je, da ima vašo bližino, ker bo zelo zmedena in ker jo bo obveza preko rane motila. Naša si jo je na vsak način skušala spraviti iz sebe, ampak ji ne rata. Ker pa ima zaradi obveze ovirano tačko sem ji prilagodila hrano, ker je ne more držati v tački.
Torej, bistveno je, da ima na voljo veliko vode, kasneje hrane in pa miren prostor. Svojo sem ločila od Fonze, da ji ta ne bi pogrizla preveze in prišla do šivov. Prav tako je za pričakovati, da bo bolj mirna, vsaj moja se je malo razživela šele danes.
Poleg tega mora dobivati antibiotike vsaj 3 dni po operaciji, za kar jo je potrebno voziti v kliniko. Če je kaj narobe, še dodatne dva dni. Pričakovati je, da bo naslednji dan, ko jo zopet pripelješ v kliniko, precej nemirna, ker bo znova vonjala tisti vonj. Prevezo je najbolje pustiti gor, če si jo sama ne odstrani, saj tako ne more priti do šivov in jih pogrizti, saj bi nas to pripeljalo na začetek.
Potrebno je veliko skrbnosti, potrpežljivosti in časa, da podganica to čim bolje preživi.

Oooo, groza... Če smem prašat, kolk te je pa pršla taka operacija? Pa kok staro podganco si dala operirat?

Avalon: Operacija me je prišla dobrih 60 evrov. S tem se šteje operacija in pa še dve injekciji antibiotika, ker so mi šteli samo ti dve. Podganica pa je bila ob operaciji stara dobro leto in pol. Sedaj je zdrava in popolnoma taka kot je bila pred operacijo. Ni mi žal vsega časa in denarja, če sem ji s tem le kupila še nekaj mesecev več. Upam pa, da se stanje ne bo ponovilo in da jo bom še dolgo crkljala.