Če dobimo mladička od dobrega vzreditelja oziroma iz domačega legla, kjer so poskrbeli za pravilno zgodnjo socializacijo, mladič ne bi smel imeti težav pri navajanju na novo okolje. Dobro socializirana podgana bo že takoj prvi dan plezala po nas, radovedno raziskovala svoj novi dom in okolico, vzela hrano iz roke in tako naprej. Ne bo je motilo, če z roko šarimo po njeni kletki, če jo prijemamo, božamo, verjetno se bo tudi sama želela igrati z nami. Prepogosto pa se zgodi, da mladiči ali odrasle podgane niso ustrezno socializirani, se prejšnji lastniki z njimi niso dovolj ukvarjali ali pa so enostavno že po značaju nekoliko bolj plašni. Take podgane lahko tudi grizejo, zato moramo biti pri rokovanju z njimi bolj potrpežljivi in previdni.
Pri podganah gre ljubezen resnično skozi želodec, zato je treba najprej najti priboljšek oziroma hrano, ki bo podgani še posebej všeč. Dobro se obnese kokosov čips, grah, razna semena (bučna, sončnična) in podobno.
Prestrašeni podgani vedno damo najprej nekaj časa (dan, dva), da se malo navadi na novo okolje in vonjave, preden začnemo z navajanjem na roke. Najlažje je, če potem podgano kar s kletko prestavimo na malo manjši prostor, od koder ne bo mogla pobegniti (npr. na posteljo, kavč, ali pa sobo pregradimo tako, da ne bo mogla daleč od nas). Pripravimo priboljške in čakamo, da podgana pride do nas; takoj ji damo priboljšek. Če podgana grize, namesto semen ipd. uporabimo na primer jogurt ali otroško hrano na žlički. Hrano najprej damo malo stran od sebe, ko pa podgana že bolj samozavestno prihaja po priboljške, lahko postopoma zahtevamo, da pride vedno bližje, na koncu k nam v naročje ali na ramo.
Potem lahko začnemo z dotiki – ko podgana pride k nam, se je na hitro dotaknemo (položimo roko nanjo), spustimo in ji damo priboljšek. Čas, ko držimo roko na njej, postopoma podaljšujemo. Ko ji tudi ob dotikih ni več preveč neprijetno, jo lahko začnemo dvigovati. Najprej jo primemo in dvignemo samo za trenutek, jo položimo nazaj na tla in ji damo priboljšek. Čas, ko je podgana v naši roki, postopoma podaljšujemo.
Ko se pusti prijet, jo lahko tudi postavimo na ramo (fino je, če imamo pulover s kapuco, da se podgana lahko skrije noter) in jo hranimo s priboljški, dokler sedi na nas. Pomaga tudi, če se ta čas premikamo, ker je tako manj verjetnosti, da bo zlezla dol, kot če smo pri miru. Prestrašene podgane ne smemo siliti v to, da nam sedi na rami oziroma je na tak način prenašati okrog, ker lahko skoči z nas in nam pobegne oziroma se pri skoku poškoduje. Preden jo lahko peljemo na sprehod, mora biti doma dobro navajena sedenja na rami, priporočljiva pa je tudi uporaba oprsnice (ki je, če podgano mislimo na prostem spuščati, obvezna!).
Če se podgana ne mara prijemati, je dober način sodelovanja z njo tudi učenje trikov. Zelo preprost trik, ki se ga podgane hitro naučijo, je »okrog«. S tem podgano navajamo na to, da kroženje roke okrog nje ni nič strašnega, hkrati jo pa še mentalno zaposlimo in jo navajamo na igro z njami. Trikec naučimo tako, da z roko »peljemo« priboljšek okrog nje na višini smrčka. Ko nam sledi cel krog, ji damo priboljšek. Gib roke postopoma zmanjšujemo oz. roko dvigujemo vedno višje, ko podgana trik že dobro zna, lahko pa med tem, ko se giba, začnemo dodajati ukaz »okrog«. Podgane so sicer zelo učljive, tako da se jih da naučiti marsikateri trik, paziti moramo samo, da pri tem nismo prezahtevni in da težavnost stopnjujemo postopoma.
Priporočam tudi branje tega članka (v angleščini):
http://ratfanclub.org/trust.htmlZačetna faza učenja »okrog«:
https://www.youtube.com/watch?v=tpnR5K46AH8Pa še nadaljevalna
:
https://www.youtube.com/watch?v=-xOPEoAOOiI
Pon Feb 02, 2015 6:08 pm